Na spletu dostopna različica slovarja ima mesečno samo med naročniki po dva milijona klikov. V ZDA si takšno spletno listanje naročniki zagotovijo z 295 dolarji oziroma 230 evri letno. Zadnjo tiskano različico, ki je v 20 knjigah izšla leta 1989, zanjo pa je treba odšteti 900 evrov, so prodali v 30.000 izvodih.
Nigel Portwood iz založbe Oxford University Press je za Sunday Times povedal, da trg natisnjenih slovarjev izumira. Prodaja letno pada v desetinah odstotkov," Hkrati z zanimanjem za elektronske različice pa raste tudi povpraševanje po krajših slovarjih.
Oxfordski angleški slovar je prvič izšel leta 1884. Trenutno je v uporabi druga izdaja, ki obsega 291.500 gesel in kot vir 2,4 milijona navedkov. Od leta 2000 omogoča spletni oxford založniku vnašanje hitrih semantičnih sprememb in novih besed, slovar pa uredniki osvežijo na vsake tri mesece.
Prednost hitrega pridobivanja informacije je vsekakor pomembna. Slovarji so tipičen primer, ko v večini potrebujemo in tudi hočemo informacijo takoj. Vpis besede v iskalno okence se na prvi pogled zdi monogo primernejša rešitev, kot listanje po straneh tiskanega slovarja in nemalokrat napenjanje oči nad drobnim tiskom. Tudi hitrejše posobobitve slovarja so več kot dobrodošle. Po drugi strani pa, kako zagotoviti ustrezno opremo in skleniti ustrezno pogodbo s ponudniki spletnega vira?
Dragi bralci na vas se tokrat obračamo z naslednjimi vprašanji :
- Kakšno je vaše mnenje; se sami raje poslužujete tiskane ali elektronske izdaje?
- V kakšni obliki slovarje ponujate svojim uporabnikom knjižnic?
- V čem vidite prednosti/ slabosti ene in druge oblike?
- Kaj pa stroški? (Lahko npr. za elektronske oblike slovarjev zagotovite ustrezno opremo in morebitno dodatno izobraževanje uporabnikov glede uporabe le-teh? )
Zanimiv zapis in vznemirljiva tema, ki zadeva tako uporabnike kot tudi knjižničarje. Pričakoval sem odzive, takoj in burne . . . Pa nič! Sploh me čudi ta naša scena, kako smo Slovenci, knjižničarji pa še sploh, inertni in nekomunikativni, zaprti (da ne rečem zavrti in zadrti), boječi in pišmevritovski. Nos še zavihamo, da bi kaj storili in bognedaj povedali svoje mnenje, to pa ne!
OdgovoriIzbrišiČe statistika ne laže, je na Biblioblogu v povprečju okrog 40 obiskov in 21 različnih obiskovalcev dnevno, enkrat več in enkrat manj, letos jih je bilo že okrog 10.000! Vsekakor pohvalno in vzpodbudno! Solidna odmevnost. Ampak odzivov pa skoraj nobenih! Pa je bilo toliko tem, ki so kar vpile po razpravi, strinjanju in nasprotovanju! Nič. V stilu »psi lajajo, karavana pa gre naprej . . .«. Pa gre za našo stroko in strokovna vprašanja.
Z objavo in vprašanji o slovarjih si mi stopila na žulj, slovarje imam rad, zbiram jih, uporabljam in sam pišem. O vsakem od teh segmentov bi imel kaj povedati, zato se bom oglasil nekoliko kasneje z obsežnejšo samostojno objavo.
@Janez:
OdgovoriIzbrišiJe že tako, da vedno beremo/ poslušamo ena in ista imena. Veselim se že vašega novega prispevka. Osebno me je presenetil tale slovar(ček):
http://razvezanijezik.org/?page=Naslovnica
Razvezani jezik je zanimiva zadeva, prej glosar kot slovar, nastaja na podoben način kot wiki, čeprav mnogo manj urejeno (wiki ima določena pravila, ki jih avtorji morajo spoštovati, ta glosarček pa ne). Je pa prav zaradi tega nekoliko neposrečena mešanica dialektalnih izrazov (npr. varžet), hrvatizmov (npr. mutivoda), germanizmov (npr. zenf) in kupa sicer posrečeno nabranih fraz, ki pa so že tudi v SSKJ-ju (npr. frfra, pijan kot krava, biti z vsemi žavbami namazan, biti na isti valovni dolžini), slenga, žargona pa najbrž še česa. Vsekakor pa zanimivo branje.
OdgovoriIzbrišiZa naš krog je v tem glosarju prav gotovo pomembno geslo:
nukanje
glagol nukati se izhaja iz kratice za Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK), kamor študentje in študentke hodijo študirat, pogosto pa tudi pecat, flirtat in se pajsati v prepolnih čitalnicah.
Glagol je primeren za vse spole. Način študija obetavnih mladih generacij v stresnih izpitnih obdobjih združuje s posebnim vzdušjem v Plečnikovem skladišču znanja.
Po faksu se gremo še mal nukat. = gremo študirat, viset v NUK, se pecat
V "naših časih" smo za to uporabljali sedaj že pozabljen izraz "aulanje", sestajanje v Plečnikovi avli, ki tudi takrat ni bila nič bolj svetla kot dandanašnji.