Med približno 250 udeleženci posvetovanja je vprašalnik z 18 vprašanji izpolnilo in vrnilo samo 53 prisotnih (41 kolegic in 12 kolegov), zato lahko ocenimo odzivnost na anketo (21%) kot zelo slabo. Vprašalniki pogosto niso v celoti izpolnjeni ali so izpolnjeni površno in si odgovori nasprotujejo. Upam, da to ni prikaz našega odnosa do stroke, ki jo tako radi kujemo visoko v zvezde. Zaradi skromnih in nezanesljivih podatkov anketa žal ne bo mogla podati pričakovanih rezultatov.
V času pisanja prispevka še nismo razpolagali s podatki o prijavah in udeležbi, zato ne moremo podati primerjave o demografski strukturi in zaposlitvi respondentov glede na strukturo udeležencev. Med osemnajstimi vprašanji je štirinajst vezanih na navedeno problematiko uporabe z bibliotekarsko stroko povezanih virov, prva štiri vprašanji pa so demografska - spol in starostna skupina, vrsta dela in formalna izobrazba.
Med 53 respondenti je 77% bibliotekark in 23% bibliotekarjev, izrazito pa prevladujejo ženske v starostni skupini od 30 do 50 let (56% vseh respondentov oz. 73% med ženskami), v starostni skupini do 30 let so le tri ženske in nobenega moškega, nad 50 let pa 8 žensk in 4 moški, skupaj 22% respondentov. Strokovno knjižničarsko delo opravlja 73% respondentov, druga dela v knjižnici 11%, v knjižnici pa ni zaposlenih 15%. Manjši del, to je 43%, ima formalno bibliotekarsko izobrazbo, 57% pa strokovno izobrazbo drugih smeri.
Kako ocenjujete slovenske bibliotekarske bloge?
Anketiranci so lahko označili enega ali več odgovorov hkrati.
| ne poznam | so slabi in nezanimivi | so dobri in zanimivi | lahko bi jih bilo več | zapravljanje časa | bloge tudi komentiram | |
| ženske | 16 | 5 | 9 | 10 | 2 | 0 |
| moški | 3 | 1 | 5 | 1 | 0 | 1 |
| skupaj | 19 | 6 | 14 | 11 | 2 | 1 |
Tabela 1 - Kako ocenjujete slovenske bibliotekarske bloge? (Izberete lahko več odgovorov)
Relativno veliko je število tistih, ki ne poznajo nobenega slovenskega bloga (19 respondentov oz. 36%), pri čemer pa je delež nepoznavalcev manjši, kot je bil na posvetovanju pred letom dni (tam 46%). Od tistih, ki slovenske bloge poznajo, jih le 17% meni, da so slabi in nezanimivi, slaba polovica poznavalcev pa je odgovorila, da so vendarle dobri in zanimivi. Vsak peti respondent želi, da bi bilo slovenskih bibliotekarskih blogov več, dve kolegici pa menita, da je ukvarjanje z blogi le zapravljanje časa.
Kako gledajo slovenski bibliotekarji na Biblioblog in kako pogosto ga obiskujejo?
Občasno ga prebira 19 anketirancev, redno 8, komentirajo pa le trije. Pozitivnih ocen Bibliobloga je 13, negativne so štiri. Negativno so ga ocenile samo ženske (vseh starostnih skupin).
| občasno | redno | komentiram | blog je dober | blog je slab | |
| ženske | 12 | 6 | 1 | 8 | 4 |
| moški | 7 | 2 | 2 | 5 | / |
| skupaj | 19 | 8 | 3 | 13 | 4 |
Tabela 1 – Branost in ocene Bibliobloga
O pogledih anketirancev na blog Bibliotekarska terminologija pa preberite kar tam.
Kako bi odgovorilo ostalih 200 udeležencev posvetovanja, lahko samo domnevamo. Žal mi je, da odziv na anketo ni bil večji! Hvala vsem, ki ste se potrudili in sodelovali!
Lepo pozdravljeni.
OdgovoriIzbrišidelim razočaranje avtorja ankete glede uporabe virov, ki bi ji pravzaprav bibliotekarji morali vsaj poznati in se vsaj sodelovati v anketi, da bi avtorji lahko raziskali iskalno vedenje, če temu lahko tako rečem. Moram priznati, da sem tudi sama še nekaj časa nazaj bila brez FB-profila in da se nisem ukvarjala z ostalimi socialnimi omrežji, ker so se mi zdela nepotrebna in še eno mamilo za nekoristno porabo prostega časa, ki ga že itak ni. Ko pa sem bila v okviru študija nekako prisiljena v to, da sem se poglobila v vse mogoče tehnologije in to predvsem iz vidika izobraževanja (lastnega izobraževanja) ter posledično organizacije znanja (če temu lahko tako rečem)in podpori študiju, sem začela na zadeve gledati nekoliko drugače. Zadeve sem pregledala in selekcionirala glede na to, kaj potrebujem in kaj mi olajša delo. Morda tudi za iskanje idej in izboljšav - lahko rečem, da sem našla marsikaj in da sem spremenila mnenje. Dragi kolegi. Naš biblioblog lahko priporočam. Morda ne bo takoj na prvi pogled zanimiva in uporabna vsaka tema, je pa to lahko odskočna deska za veliko tem in raziskovanje naprej. Dragi avtorji Bibliobloga - želim vam veliko energije za zanimive in koristne teme. Mogoče je sedaj bil odziv na pripravljeno anketo res nizek, upajmo, da se na naslednjem posvetovanju odzove več kolegic in kolegov. Primerjavo bo nadvse zanimiva. :)-
Draga kolegica @Andrea, zahvaljujem se vam za konstruktiven komentar in predvsem za predstavitev lastnega pogleda na uporabo družbenih omrežij. Seveda me veseli, da najdete tudi na Biblioblogu kaj koristnega in zanimivega zase! S prispevki se bomo trudili še naprej, saj idej ne zmanjka, samo časa . . .
OdgovoriIzbrišiDobro izhodišče ste dali - "čas" - to je v bistvu tudi moj glavni razlog za to, da spremljam tako specializiran blog, kot je biblioblog - prava doza informacij na pravem mestu...
OdgovoriIzbrišiŠkoda, da je bil odziv na anketo tako slab - morda pa je razlog, da so ga udeleženci med drugim gradivom spregledali, in bi jo bilo bolje deliti tako kot ankete za programske sklope.
OdgovoriIzbrišiSe strinjam z Andrejo. Je pa res, da smo na podobna vprašanja že odgovarjali pred letom dni v Ljubljani na posvetovanju visokošolskih in specialnih knjižnic. Tam se je tudi pokazalo, da ravno knjižničarji, ki naj bi bili, če že ne uporabniki, pa vsaj dobri poznavalci socialnih omrežij in blogo, le teh v večini ne uporabljamo(jo). Pa češrav je to v trendu tako v izobraževanju, vseživljenskem učenju, vsakdanjem življenju... In se čudimo, da ne znamo privabit več uporabnikov!?
OdgovoriIzbrišiDrži, dokaj podoben vprašalnik je bil lani na posvetovanju specialnih in visokošolskih knjižnic, glede na izkušnje in dodaten firbec sem ga letos malo dopolnil. Velika razlika pa je (naj bi bila) v strukturi anketirancev, lani pretežno iz dveh tipov knjižnic (tehnološko naprednejših?), letos pa bolj heterogena publika iz vseh vrst knjižnic. Pa eno leto je minilo, kar na tem področju nedvomno dosti pomeni (?), vprašanje seveda, ali se tega zavedamo in kako to izkoristimo. Malce varljiv je tudi občutek "saj to pa poznam . . . ". Nekaj poznati ali to znati uporabljati ni isto! In zdi se mi, da smo prav knjižničarji v komuniciranju malce šibki. (ššššššš, tišiiina (video J. Zrnca, Mr Beana in še koga) karikira to prepoved komuniciranja!).
OdgovoriIzbrišiČez štiri tedne (sobota, 26. novembra) bo posvetovanje DBL o elektronskih knjigah in knjižnicah. Nadejam se zanimive razprave!
Saj sploh nisem mislila kot kritiko na anketo, pač pa opozoriti na to, da se v enem letu ni nič spremenilo. Če sem odkrita, tudi pri meni ne, ap čeprav se zavedam problema. Cccc... :-(
OdgovoriIzbrišiJa, leto je kratko . . . In kot je povedal v Mariboru kolega Nicholas, je v tem "poslu" 7 tednov kot 1 leto. Torej je od lani preteklo 50 in več let . . . :-(
OdgovoriIzbrišiPopravek: Pozno zvečer očitno nisem bil prav odličen v matematiki: preteklo je "samo" dobrih sedem let . . . !
OdgovoriIzbrišiJanez, kaj pa analiza drugih odgovorov iz vprašalnika?
OdgovoriIzbrišiRazprava okoli anket se je kar razvila. Mogoče bomo pa le komu potrkali na vest, da bo naslednjič lepo pripravljene barvne ankete izpolnil. Namig ustvarjalcem anket in primer dobre prakse. S podobnim problemom sem se srečala sama, ko sem anketirala pri študentih uporabnost knjižnice na naši fakulteti (ob nastanku) in me je seveda zanimalo marsikaj). Naredila sem to v papirni obliki in poleg velikega zavijanja z očmi in komentarja: "joj spet anketa" ni bilo kaj dosti uporabnega.
OdgovoriIzbrišiDanes anketiramo s pomočjo spletnih orodij in odziv je bistveno večji in tudi podatki, ki jih s tem pridobimo nam pomagajo pri spremembah in izboljšavah. Avtorjem ankete predlagam, da morda še potej poti pridobijo informacije s strani bibliotekarjev, ki jih ni bilo na posvetovanju. Prepričana sem, da je med njimi nekaj tudi takšnih, ki spremljajo spletne vire. Za enostavno pripravo ankete lahko uporabite tudi orodje na tem naslovu: http://www.1ka.si/
Pa še nasvet. Ankete naj bodo čim krajše. :)
@Mitja, to so pravljične zadeve, zato nastajajo ponoči . . . nekaj bo najbrž že danes zvečer.
OdgovoriIzbriši@Andrea, povsem se strinjam, ampak . . . Lanskoletna anketa za specialne in visokošolske knjižnice je že bila narejena in stestirana na spletnem orodju, vendar je prevladala odločitev za papir. Zakaj? Na kupu je bila zbrana ciljna publika, dokaj homogena in predvsem zainteresirana, saj zato s(m)o se zbrali (136 udeležencev, 109 oddanih anketnih listov). Res je pozitivno vplival tudi organizator s "korenčkom" (jabolko v zameno za izpolnjen anketni list), kar smo letos malo spregledali. Skromen list se je res izgubil med pisanimi in bleščečimi prospekti na umetniškem papirju v ogromni cajni. Spletne ankete imajo navadno premalo vzpodbude, pa bibliotekarji smo sploh bolj pasivni (pred letom je bilo na Biblioblogu nekaj zares enostavnih in kratkih anket – odziv je bil od 6 do 14 respondentov v enem tednu!!!). Predvsem pa: na spletno anketo se bi odzvali tisti bolj »prosvetljeni« in informacijsko pismeni, drugi je niti pogledali (opazili) ne bi – rezultat bi bil torej vnaprej pristranski. To so bili elementi za letošnjo odločitev, da ponovimo papirni eksperiment na zbrani publiki. Dodana so bila samo tri ali štiri vprašanja, predvsem o vrsti dela v knjižnici in formalni izobrazbi.
Povsem se strinjam z opazko o dolžini anket, pri čemer se seveda vedno balansira med obsegom potrebnih podatkov in nevarnostjo prepogostih (čeprav zato kratkih) anket. To je bilo tudi lansko vodilo – samo ena stran. Pač srednja mera, ki pa ne uspe vedno. Menim, da 18 vprašanj ni predolg vprašalnik, so pa ankete res vedno bolj v breme kot v zabavo.
Hm . . . anketa na posvetovanju o elektronskih knjigah? 3 + 5 vprašanj?
@Janez vaš komentar je čisto na mestu. Morda je ciljna skupina res specifična in "zahtevna". Morda je nizek odziv na ankete, ki ste jih omenjali tudi v tem, da bibliotekarji ne spremljajo/ne želijo spremljati bibliobloga. Hm, škoda.
OdgovoriIzbriši3+5 vprašanj -> ravno prav :) Morda se celo srečamo. Pa lep dan.