 |
K današnjemu pisanju pa me je nagnalo nekaj dosti bolj banalnega, dosti bolj elementarnega. Desetletje in več se že ukvarjamo z elektronsko knjigo, po nekaterih virih naj bi prva nastala že leta 1971 (Deklaracija o neodvisnosti ZDA), v zadnjih letih so obnorele svet, v NUK tudi že prihajajo obvezni izvodi. V vsem tem času pa se še nismo zedinili okrog tega, kaj elektronska knjiga pravzaprav je in v čem se razlikuje od drugih vrst elektronskih dokumentov. Kje se torej v primerjavi s pojmom elektronski dokument "začne in konča" elektronska knjiga? Pri tem ne mislim na datoteke formata lit, ePub, Mobipocket in podobnih, ki jih založniki prodajajo kot "knjige", ampak predvsem na množico spletnih datotek formatov MS Word, .pdf, .txt, posameznih ali povezanih spletnih strani html in šekaj, kar pogosto objavljajo tudi samozaložniki, torej avtorji sami.
Stvar je na videz zelo enostavna in kolegi mi morebiti porečete, da sem nevednež (kar zagotovo sem) ali pa, da kompliciram (o tem pa bi se dalo razpravljati). Že pogled na nekaj spletnih definicij in razlag (sami ugledni viri!) pa pokaže neenotnost in neodločnost, površnost in preveliko posplošenost definicij. Nekaj primerov razlag in definicij:
- Slovenska Wikipedia: Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige. Zaradi fleksibilnosti, ki jo nudi digitalni zapis vsebin, ni popolnoma jasno določeno, kaj digitalna knjiga sploh je. V začetku se je izraz »e-knjiga« uporabljal zgolj za tiskane knjige, pretvorjene v digitalni format (digitalizirane), kasneje pa se je uporaba izraza razširila tudi na digitalne zbirke informacij v drugačnih oblikah, na primer multimedijske učne pripomočke na CD-ROMih; združenje založnikov digitalnih vsebin se zato izogiba uporabi izraza »e-knjiga« in predlaga splošnejši izraz publikacija.
- Angleška Wikipedia: An electronic book (also e-book, ebook, electronic book, digital book) is a book-length publication in digital form, consisting of text, images, or both, and produced on, published through, and readable on computers or other electronic devices. Sometimes the equivalent of a conventional printed book, e-books can also be born digital.
The Oxford Dictionary of English defines the e-book as "an electronic version of a printed book," but e-books can and do exist without any printed equivalent. E-books are usually read on dedicated hardware devices known as e-Readers ore-book devices. Personal computers and some mobile phones can also be used to read e-books.
- The Reference Dictionary:
1. A small, portable device onto which the contents of a book in electronic format can be downloaded and read.
2. A book whose contents are in an electronic format.
- Jan O. Borchers: Electronic Books: Definition, Genres, Interaction Design Patterns: Definition: Electronic Book. An electronic book, or e-book, is a portable hardware and software system that can display large quantities of readable textual information to the user, and that lets the user navigate through this information.
- Britannica, Academic Edition: e-book, in full electronic book, digital file containing a body of text and images suitable for distributing electronically and displaying on-screen in a manner similar to a printed book. E-books can be created by converting a printer’s source files to formats optimized for easy downloading and on-screen reading, or they can be drawn from a database or a set of text files that were not created solely for print.
- Še vedno pogosto enako poimenovanje vsebine in bralnega pripomočka
- Povezovanje tiskane publikacije z elektronsko (knjižna publikacija, izdana . . . ; an electronic version of a printed book . . . ) in zanemarjanje izvorno digitalnih dokumentov (digitally born, born digital)
- Nezmožnost razlikovanja od drugih elektronskih dokumentov/publikacij.
Nekaj tozadevne razprave smo začeli te dni že na Facebooku, kjer se je kolega zadovoljil z razlago v angleški Wikipediji z dodatkom "In ta definicija povsem zadostuje - sploh glede na definicijo tiskane knjige...". Da to še v "papirnih" časih ni bilo tako zelo enostavno, kažejo natančne in kontrastivne definicije tiskanega gradiva, s katerimi se je ukvarjala celo svetovna organizacija UNESCO!:
UNESCO defines a book as a nonperiodicalliterary publication consisting of 49 or more pages, covers excluded. The ANSI standard includes publications of less than 49 pages that have hard covers. In order to count as a pamphlet, UNESCO requires a publication (other than a periodical) to have "at least 5 but not more than 48 pages exclusive of the cover pages"; a longer item is a book A flyer is a single page leaflet advertising a nightclub, event, service, or other activity.In jaz vidim težave glede elektronskih dokumentov predvsem v tem grmu, saj so vse zgornje razlage elektronske knjige posplošene in namenjene laikom. Če se pogovarjamo v krogih bibliotekarske stroke, to ne zadošča. Živo se spomnim posvetovanja pred dvema ali tremi leti v Ljubljani, ko s(m)o se založniki in bibliotekarji kar javno spričkali okrog tega, kaj je in kaj ni knjiga (ja, ta stara, zaprašena tiskana knjiga!), šlo je seveda za znano nedorečenost in razlikovanje med terminologijami različnih strok, lomilo pa se je na hrbtih brošure, knjige in kartonke . . . (provokativno vprašanje za bibliotekarje: sta brušura in kartonka tudi knjigi? Kaj pa skokica (pop-up book)?). Ker se z dokumenti ukvarjamo strokovno, tudi glede njihove tipologije in razvrščanja po različnih kriterijih (ni npr. vseeno, kako bo razvrščena elektronska objava za vrednotenje v SICRIS-u!), je prav, da jih znamo prepoznati in nedvoumno okarakterizirati, torej tudi ločevati med seboj po značilnih, v naprej določenih kriterijih. Teh pa (kot kaže) nimamo. To potrjuje vzklik bibliografinje Bernarde: " . . . večji problem so elektronski zborniki, polpublikacije, interne publikacije, ..., ki se pojavljajo na tisoč različnih načinov in oblik na spletu. Kako jim slediti, kako jih zavesti v evidence, kako jih ovrednotiti v bibliotekarskem smislu? Ali glede na količino vse elektronskih medijev to sploh ima smisel? In do kolikšne mere? . . . "
Naj zaključim v prepričanju, da nimamo dovolj natančne in predvsem od drugih elektronskih dokumentov razločevalne definicije za elektronsko knjigo, še z navedkom iz Wikipedije, da je elektronska knjiga " . . . a book-length publication in digital form . . . ". Hm . . . kako dolga pa je knjiga?????
V nadaljevanju si oglejte štiri elektronske dokumente, vsi so samostojno objavljeni na spletu (torej niso del spletnih strani, časopisa, bloga ali podobnega), potem pa prosim izpolnite kratek vprašalnik in se opredelite za vsakega od štirih dokumentov – je to elektronska knjiga ali ne, in pripišite svoj komentar, zakaj ste se tako odločili (ali zakaj se niste mogli odločiti med navedenima možnostima oz. kako bi dokument poimenovali). Vprašalnik se odpre v svojem oknu na zaslonu levo zgoraj. Na koncu ne pozabite oddati vprašalnika s tipko »Finish Survey«.
| Dokument A | Dokument B |
 | |
| Dokument C | Dokument D |
Da stvar celo z dojemanjem in definicijo tradicionalne tiskane knjige ni tako zelo enostavna, dokazuje tudi razmišljanje Lorcana Dempseya, podpredsednika OCLC v sestavku On books again.
OdgovoriIzbrišiNe bi se spuščal na Janezovo področje, ker to definitivno ni moje strokovno področje in na tem mestu mu zaupam popolnoma. Moje misli izhajajo predvsem iz praktičnega vidika uporabe določenih terminov.
OdgovoriIzbrišiNekaj misli o sestavku:
- Kje se začne elektronski dokument in kje se začne elektronska knjiga? Gre za arbitrarno določeno mejo kot povsod drugod. Že na faksu sem slišal različne variacije definicije tiskane knjige od uglednih profesorjev (profesork) - že iz tega lahko domnevamo, da bo definicij elektronske knjige vsaj toliko, če ne več. Povsem odvisno iz katerega zornega kota gledamo na to - povprečni bralec, knjižničar, založnik, kakšno evropsko združenje ipd.
- Osebno sem se zadovoljil z določeno definicijo, ker mi pač zadošča - če je komu to premalo oziroma napačno, ima vso pravico zagovarjati svojo različico.
- Zakaj za bibliotekarje ne bi zadoščala določena varianta? Kar se razvrščanja po tipologijah tiče, si bodimo popolnoma na jasnem - platno in škarje pri samem razvščanju že nekaj časa nimajo knjižničarji, ampak ARRS in raziskovalci sami.
- Strinjam se z Bernardo, ko se sprašuje o zavajanju v evidence. Ne vem, kdaj bo večini kliknilo, da COBISS temu ni dorasel...
- Book-length je predvsem simpatičen izraz iz angleškega jezika. Zame je knjiga dolga..recimo arbitrarno nekje med 20 in 700 strani. Vse ostalo pa je...hja, nekaj drugega..
Skratka - moj pogled na vso zadevo.
Tilen zakaj si se omejil na 20 in 700 in kaj je več kt in kaj manj kot...? Kaj je to nekaj drugega?
OdgovoriIzbriši@Anonimni
OdgovoriIzbrišiSaj pravim - arbitrarno - izključno po mojem občutku in nekemu vedenju, kaj naj bi knjiga bila.
Hudo znanost imate to bibliotekarji, če se lahko po občutkih ravnate! Ala vam vera!
OdgovoriIzbrišiAmpak res, s kakšno pravico očitate Wikipediji netočnost, če se še bibliotekarji sami niste zmenili kaj je to (elektronska) knjiga? Vzemite jo raje kot ogledalo - ko boste objavili strokovno definicijo, se bo Wikipedija z veseljem ravnala po njej.
OdgovoriIzbriši