Zahtevam e-knjige v slovenščini!

Zaradi raznovrstnosti pojma e-knjiga želim najprej omejiti definicijo e-knjige, pri kateri se je začel lomiti trg knjig in za katero tudi sam pričakujem, da je primerna za začetek trgovine z e-vsebinami. E-knjigo v tem prispevku smatram za leposlovno delo, ki se lahko bere na "bralnikih" z e-črnilom. E-knjiga je za zdaj najbližja kopija "paperback" romanom. Ta zvrst se trenutno zato tudi najbolje prodaja (v razvitem svetu ruši rekorde) in je zato tudi zame najbolj pomembna.

Pri problematiki o e-knjigi se velikokrat pozablja, da je tudi pojem "knjiga" raznovrsten. Tudi založniki vseh papirnatih knjig ne mečejo v isti koš. E-knjige tako niso navadne PDF datoteke, te so primerne le za tiskanje. Žal npr. visokošolski prostor še vedno vidi PDF kot najboljšo obliko za članke v revijah in e-učbenike. A se zelo motijo, kar kažejo tudi zadnje raziskave. E-knjige tudi niso razne večpredstavnostne "zadeve" (slikanice in šolske vsebine na spletnih straneh). Tablice z LCD (iPad) so neprimerne za branje, saj zaradi svetlobe, ki sveti neposredno v oči pri dolgotrajnem branju oči preveč trpijo. Težko razumem tudi potezo proizvajalcev bralnikov, ki v zadnje modele vgrajujejo luč, ki sveti v oči. Vem, da ljudje to iz nekega razloga pričakujejo, a je zame ideja slaba in nepraktična (podobno kot odsotnost fizičnih gumbov zaradi zaslona na dotik).

Največji problem pa vidim v tem, da se prodaja e-knjig na slovenskem ne dogaja. Še več, prisotno je tudi zamegljevanje in strašenje. Zato bi rad predstavil nekaj trditev, ki se pojavljajo v medijih in jih skušal objektivno predstaviti.

Knjiga je perfektna, ker se je skozi rabo izpopolnila. Izboljšati se je ne da. E-knjige pa jih lahko čudovito posnemajo

Nekateri slovenski založniki razlagajo, da bo e-knjiga kot tehnologija začela vstopati v polje, ki ga zaseda tiskana knjiga samo, če bo od nje boljša. Strinjam se, da e-knjiga, kot nova tehnologija, zelo dolgo ni dosegala tehnologije tiskane knjige (bralniki z LCD, dlančniki). Vendar je v primeru, na katerega se omejujem, tehnologija prišla na takšno raven, da je uporaba bralnika lahko popolnoma identična uporabi "paperback" romana. Seveda ima še kopico prednosti, ki jih lahko uporabljamo, lahko pa tudi ne!

Največja prednost je e-črnilo, ki popolnoma simulira tiskan papir. Prvi bralnik z e-črnilom je bil dostopen že leta 2006. Prvi Amazonov Kindle je prišel na trg 2007. Od takrat se naprava bistveno sploh ni spremenila! Kot vemo, so bralniki obstajali že mnogo pred e-črnilom, vendar z LCD zasloni niso mogli uspeti. Torej je v tem primeru oponašanje istega orodja (tisk na papir) prispevalo k uspehu.

Da so e-knjige trenutno "manjvredne" naj bi kazalo tudi to, da v prodaji vodijo lahkotni žanri - ker so to stvari, ki jih ne bi dal na knjižno polico (tudi pornografija). Tu bi še enkrat spomnil, da so bralniki trenutno namenjeni branju le-teh in trenutno večinoma samo teh. Članki klasičnih časopisov so še nekje primerni za branje na bralnikih za drugačne vsebine pa bodo morali bralnike še prilagoditi (velikost, barve,...)

Nekateri pravijo, da e-knjiga nima videza, ker nima naslovnice. To je seveda nesmisel, saj imajo popolnoma enako naslovnico kot "papirnat" izvod knjige v e-knjigarnah. Amazon pokaže isto sliko naslovnice tako za "papirnato", kot za Kindle verzijo.

E-knjige niso krivec za uničevanje "pravih" knjigarn

Nekateri slovenski založniki omenjajo Borders, ki ga vedno znova podajajo kot zgled za črne posledice e-knjig, ki naj bi uničile ogromno knjigarno. Gre pa le za (precej star) primer neprilagodljivosti. Bili so največji in mislili, da jim nihče nič ne more. Niso znali učinkovito konkurirati s premikom tržišča in s spletno prodajo. Zato so propadli.

Nikjer nihče ne omenja prodajalcev e-knjig (npr. Amazon) kot edinega krivca! Omenil pa bi zgodbo podjetja Kodak, ki je vodilo pri "papirnati" fotografiji, vendar je šlo v stečaj, ker niso znali preklopiti na digitalno fotografijo.

Nekateri iz slovenskega založništva pozabljajo, da se Amazon ne ukvarja samo s knjigotrštvom, ampak da prodaja tudi mnogo drugega. Amazon je postal največji, ker je pač znal postati največji. Tudi slovenska založba, ki je v zadnjih desetletjih postala največja v Sloveniji in pokupila večino trgovin in manjših založnikov nima svoje prodaje e-knjig. Ima pa ogromno zbirko e-tekstov in pravic na kateri sedijo, ima tudi kar precej veliko in moderno spletno prodajalno. Vendar slovenski kupci, ki si želimo e-knjig v slovenščini ostajamo na suhem.

Nekateri iz slovenskega založništva vidijo edino rešitev v tem, da se e-knjige prodaja v "klasičnih" knjigarnah. Primer je B&N, ki ima Wi-Fi dostop v knjigarnah in omogoča enostaven dostop do e-verzije knjige, ki jo imaš v rokah. Vendar pa takšna rešitev ignorira eno izmed največjih prednosti bralnika: dostopnost kjerkoli in kadarkoli in je zato le pogojno uspešna.

Zanimiva je tudi zgodba o Harryju Potterju. Včasih so jo množično citirali, kot uspeh brez prodaje e-knjig. Vsi "klasični" založniki so z veseljem govorili, da avtorica ne bo nikoli dopustila e-izdaje - zdaj pa je dosegla celo to, da si je sama izbrala pogoje prodaje e-knjig - tudi pri Amazonu!

E-knjige niso drage

Vedno znova slišimo izgovore:"Sama tehnologija je preprosto predraga, da bi lahko lokalni igralci postali pomembni." Ali pa: "Spletna knjigarna e-knjig stane milijon evrov." Verjetno ni človeka, ki danes ne bi vedel, da cena računalniške tehnologije, ki omogoča tudi učinkovite platforme za e-knjige, konstantno pada, še posebno v času računalništva v oblaku (kjer, zanimivo, cveti tudi Amazon!) Največji strošek je zbiranje avtorskih pravic za distribucijo v e-obliki. Takšnih pravic si je največja slovenska založba že množično nabrala, vendar jih (načrtno?) ne ponuja javnosti. Dejstvo je, da je zaradi proizvodnje in distribucije e-knjiga cenejša kot "papirnata". Za prodajo e-knjige pa ne potrebujete ločene platforme, lahko enostavno nadgradite platformo za prodajo "papirnatih" knjig (glej http://www.amazon.com/).

E-knjige nas ne bodo uničile

Pojavljajo se tudi zlonamerne opazke, da so bralniki raka-sevajoči gizmoti (verjetno vplivajo tudi na globalno segrevanje in aids). Seveda je to neumnost, saj so e-bralniki eni izmed najmanj sevajočih elektronskih naprav na trgu.
Včasih se sliši, da je naše zaznavanje drugačno, ko beremo hipertekstovno besedilo. Manj osredotočeno, bolj skačemo - pridobivamo informacije na drugačen način. Ampak to velja za branje na računalniku, ne pa na bralnikih, ki oponašajo knjigo.
Neprijazna zaščita knjig ali DRM je seveda velik problem, ki pa se ga da z učinkovito metodo narediti prijaznega. (Orielly, Harry Potter)
Vendar - prebrati tudi zaščiteno Kindle knjigo je zelo enostavno!
Nekateri slovenski založniki opozarjajo, da so e-knjige odvisne od elektrike - pri tem pa pozabljajo, da je internet tudi. Ga bomo zato ignorirali? Druga stvar je strah pred spremembo formatov in stečajem - nimamo garancije da bo knjiga vedno na razpolago. Če gre založnik v stečaj, je možno, da vse e-knjige kar izginejo. To je sicer mogoče, vendar se še nikoli ni zgodilo! Bolj verjetno je, da jih enostavno prevzame in začne prodajati neka druga knjigarna.

E-knjige niso veliki brat

Nekateri iz slovenskega založništva strašijo pred velikim bratom, ki da nas spremlja na vsakem koraku in tudi spreminja knjige. To delno velja le za Amazon, B&N, obstajajo pa seveda bralniki, ki niso vezani na trgovine (Bookeen, Sony, BeBook, Pocketbook, Prestigio,...) Bralec si lahko neodvisnost in zasebnost zagotovi na mnogo načinov! Če noče, da tisti ljudje vedo vse o njem, lahko uporablja druge storitve! To je bistvo kapitalizma, mar ne? Gre tudi za tipično sprenevedanje, saj tudi največja slovenska založba uporablja podoben sistem sledenja spletnih nakupov papirnatih knjig!

Pravijo, da obstajajo le 3 tuje velike e-knjigarne. To seveda ni res! Večina evropskih držav (Francija, Italija) ima svoje knjigarne v svojem jeziku. Nekatere so vezane na specifične bralnike, večinoma pa ne (ebooks.com, BAEN, Feedbooks, B&N Fictionwise, celo Kobo, založbe: O’Reilly, Simon & Schuster).

Veliki brat je prisoten v zgodbi brisanju in spreminjanju knjig na bralniku. Ta zgodba je specifična le za Amazon in stara več kot tri leta. Šlo je za nesrečen primer, ker so bili prvi, ki so to lahko naredili. To so naredili zaradi tega, ker jim je pravo to omogočalo. Pa so se opravičili in že takrat zagotovili, da ne bodo več odstranjevali knjig. Nekateri iz slovenskega založništva bi se lahko razburjali zaradi neurejenega pravnega položaja e-knjig (visoki davki, licence, pravica do preprodajanja, najem, posojanje). Pa o tem ni nič slišati.

Nadzor nad bralci omogočajo le tisti prodajalci, ki vežejo svoje kupce e-knjig na svoj bralnik (trenutno le Amazon in B&N - knjige sicer lahko bereš tudi na drugih napravah, a ne na drugih bralnikih z e-črnilom). Nakup bralnika, ki ni vezan na prodajalca torej odpravi vsak strah pred sledenjem. Takšnih bralnikov pa je ogromno!

Nekaj dejstev o e-knjigah in bralnikih

Bralniki so koristni za bralce. Predvsem zato, ker imajo ogromno prednosti. So popolnoma zamenljivi s "paperback" leposlovjem. Naj naštejem nekaj najbolj očitnih prednosti: enostavnost uporabe, shranjevanje ogromne količine vsebin, prijaznost do oči ter digitalnost in tudi neposreden dostop do interneta!

V Sloveniji je žal dostop do vsebin v elektronski obliki skoraj nemogoč. Slovenske založbe na žalost v zadnjih letih niso naredile ničesar novega. Še vedno je edina prava e-knjigarna Ruslica, ki pa se žal ne promovira in ne raste. Založba Bird Publisher ima nekaj ponudbe tudi v slovenščini.
Nekaj knjig Študentske založbe je dostopnih na obskurni Applovi trgovini iTunes, nekatere so tudi na Amazonu, veliko jih je dostopnih celo za izposojo, na njihovi spletni strani pa jih ni mogoče kupiti. Preko iTunes je možno kupiti tudi nekaj knjig Založbe FDV.

Na žalost založniki do sedaj niti konkretno napačnega (ali zgrešenega) načina prodaje e-knjig niso uspeli narediti. V zadnjih člankih, v katerih nastopajo nekateri slovenski založniki, gre le za populizem in širjenje neresnic ter strahu pred e-knjigami. Verjetno je namen takšnega pisanja odmikanje od pravega problema - Slovencem že nekaj let preprečujejo dostop do e-knjig v slovenščini! Že nekaj let se govori, kako bodo "zdaj, zdaj" postavili e-knjigarno, da zbirajo vse izdane knjige v e-obliki v različnih formatih, pa še vedno nič. Očitno je, da je velik problem neznanje, saj po besedah direktorja neke slovenske založbe porabijo tudi 2 meseca za to, da ugotovijo v čem je problem pri oblikovanju e-pub datoteke. Založniki potrebujejo nova znanja, pa jih žal očitno še niso pridobili.

Z odsotnostjo e-knjig in njihovim zamujanjem oziroma zavlačevanjem izgubljamo vsi, tako družba (Slovenija postaja čudaška soseda, ki ne pozna kupovanja e-knjig v domačem jeziku. Slovenci si z novo tehnologijo bralnikov ne morejo preveč pomagati, saj nimajo dostopa do vsebin. Še več, tudi v knjižnicah nestrpno pričakujemo več e-knjig, ki morajo postati bolj dostopne.

Zahtevam, da se takoj preneha s kratkovidnostjo slovenskega založništva in da se knjige v slovenščini takoj ponudi tudi kot e-knjige!







Prilagam povezave na članke, ki že nekaj let strašijo glede prihodnosti e-knjige. Upam, da se sedaj jasno vidi, da pogledi na to problematiko niso tako enoznačni, kot se zdi

17. 11. 2011
http://knjiga.dnevnik.si/sl/Premisleki/749/O+priljubljenosti+e-knjig+pri+nas%3A+Na+poti+k+udoma%C4%8Ditvi+%22elektronskega%22+branja

23. 11. 2011
http://ms.sta.si/2011/11/miha-kovac-za-sta-slovenske-e-knjige-so-se-v-embrionalni-fazi/

19. 12. 2011
http://www.delo.si/gospodarstvo/posel-in-denar/cez-pet-let-bo-predstava-o-tem-kaj-je-knjiga-drugacna.html

23. 11. 2011
http://www.siol.net/kultura/novice/2011/11/miha_kovac_slovenske_e-knjige_so_se_v_embrionalni_fazi.aspx

8. 1. 2012
http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/elektronske-knjige-pri-stirih-domacih-zalozbah/274347

23. 1. 2012
http://www.dnevnik.si/video/7453

2. 2. 2012
http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042507015

21. 7. 2012
http://www.delo.si/arhiv/pri-nasi-tozijo-da-ne-znajo-brati-podatkov-o-prvem-poletu-na-luno.html

29. 7. 2012
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/e-knjige-algoritem-ki-me-bere.html/

10. 8. 2012
http://www.mladina.si/114875/miha-kovac-amazon-kot-stara-jugo-partija/

21.8.2012
Oddaja Intelekta na Radiu Slovenija 1
http://tvslo.si/predvajaj/e-knjige/ava2.143752314/

3.10.2012
Bukla 82-83
http://www.bukla.si/?action=clanki&cat_id=7&limit=12&article_id=2063