 |
| IBooks (Photo credit: Wikipedia) |
Mladinska knjiga je namreč izdala nekaj 10 njihovih knjig v e-verziji. In to na Applovi platformi iBooks.
Sam vidim kar nekaj težav pri uporabi Apple iBooks:
- Apple ne prodaja naprave z e-ink zasloni, ki so primerne za dolgotrajno branje. Vse njihove naprave uporabljajo LCD zaslone, ki aktivno svetijo v oči in jih tako utrujajo,
- Applove naprave so drage,
- Knjige se lahko prebirajo le z uporabo iBooks na iPadu, iPhone-u (3G in novejši) ali iPod touch (2. generacija in novejši. Torej niti vseh Applovih naprav ne moreš uporabljati za branje (npr. Mac)
- Apple uporablja DRM, ki onemogoča branje na drugih (primernejših) napravah,
- seznam knjig sploh ni na voljo preko brskalnika, ampak le preko aplikacije iTunes
V zadnjih komentarjih založniki in njihovi razvojniki spet sprenevedajo:
"Nato pa so spletno knjigarno Kobo kupili Japonci in so svoje delovanje omejili na japonski in italijanski trg"Zakaj ravno italijanski? Ker so se očitno pogajali drugače kot slovenski založniki. "Omejitev" na tako različna trga pomeni, da pravih omejitev očitno ni.
"edina spletna knjigarna, ki v Sloveniji ... deluje kot bi morala, Appleova"To je popolni nesmisel. Za uporabnika je po mojem mnenju ena slabših. naj pokažejo raziskavo, kakšen odstotek Slovencev dejansko lahko dostopa do knjigarne (ima v lasti Applovo napravo)? Katero spletno knjigarno za nakup e-knjig Slovenci največ uporabljamo? Zelo verjetno takšnih raziskav sploh niso naredili...
Še sreča, da obstajajo orodja za to, da lahko svoje knjige, ki jih kupimo, beremo na katerikoli napravi:
http://en.wikipedia.org/wiki/FairPlay#Requiem
Pozivam bralce, da v komentarjih povedo, ali imajo Applove naprave in ali na njih kdaj berejo knjige (leposlovne).
Nimam Applove tablice, predvsem zato ker sem bolj pristaš Androida. Google ima trgovino Play, kjer v tujini prodajajo tudi knjige - a ta še ni na voljo pri nas. Če bi bila, potem absolutno ne bi razumel odločitve za Apple iBooks. Obstaja malo morje Android naprav, tudi z e-ink zaslonom.
OdgovoriIzbrišiDrugo, bolj pomembno, zakaj ne Amazon?? Ni kaj prida bolj odprt od Apple iBooks in ima DRM - a vendar, deluje na praktično vseh napravah s katerimi sem se do zdaj srečal, celo v spletnem brskalniku na javnem PCju. Gre za založnika, ki im svetovno distribucijo in široko podporo za naprave uporabnikov.
Tretje, zakaj je taka težava narediti spletno trgovino za prodajo epub datotek? Če to lahko ima skoraj vsak zasebnik (zadnjič sem od enega takih kupil baterijo za telefon), kako to, da založba ne more urediti spletne trgovine? Mogoče je DRM glavni problem tu, če ga ni, bodo pirati vse pokradli, a ne? Ne. Vse je odvisno od cene in od lahkotnosti uporabe.
Četrto, slovenske knjige bodo torej na voljo samo za premožne. Celo rabljen iPad je drag.
In še peta alineja, usoda eInk zaslonov me skrbi, so le niša za nas bralce. Tablice so vsestranske, bralniki pa so specializirani za eno nalogo. Kako se bodo kupci odločili, katera veja bo preživela?
Ko sem zgoraj omenjal Amazon kot založnika, sem se mogoče za ta primer narobe izrazil, je bolj distributer. Se je pa tudi z založništvom začel ukvarjati.
OdgovoriIzbrišiNimam Appla in ga tudi ne nameravam kupiti. Uporabljam pa dve e-ink napravi, knjige seveda kupujem v tujini, ker jih doma ne morem!
OdgovoriIzbrišiDragi kolegi, vsi vaši pomisleki o odločitvi iBooks so povsem utemeljeni in žal tudi povsem resnični, a ker se je MK, po mojem mnenju predolgo zanašala na Kobo in odlašala s prehodom na zelo prodirajočo platformo, ki pa je v Sloveniji že prisotna že kar en čas in ima nenazadnje kar nekaj tisoč uporabnikov (po tem božiču pa zagotovo še več) mislim, da moramo napoved o več deset knjigah v istoru vsaj pozdraviti, kajti za pohvalo so žal prepozni.
OdgovoriIzbrišiSpoštovani, ker me je pred časom telefon uvrstil med Androidove uporabnike, sem A. ostal zvest tudi v tablici (S.G.Note 10.1) in kaže, da ne bom tako kmalu presedlal na iOS. Na drugi strani imam Kindlov bralnik in vezava na Amazon mi omogoča tudi, da lahko enostavno izbiram različne bralne naprave. Rešitev MK me tako zelo čudi in močno upam, da bodo ponovno pretehtali svojo ekskluzivno odločitev.
OdgovoriIzbrišiV vsej teh poplavi naprav, sistemov in najrazličnejših ponudb, ki pa seveda niso (vsaj v večini) kompatibilni, beri: če nimaš Appla ne moreš tega in tega in tega... - je odločitev glede nakupa kar težka. Sama imam Kindla in razmišljam še o njihovi tablici. Zakaj? Takrat, ko sem se odločala o nakupu, pač slovenske ponudbe ni bilo. Kar pa je bilo, imam doma v papirju :) Škoda se mi zdi, da se je MK odločila "proti meni, kot uporabnici e-knjig", ker Appla ne bom imela. Bi potem morala zamenjati vse... to pa je seveda predrago... In če si dovolim sanjati: Morda pa se le v prihodnosti pomenijo vsi ti "tehnološki" giganti in naredijo nekaj skupaj in za vse...
OdgovoriIzbrišiPrebrala sem večino komentarjev - nobenega podpornika ponudbi MK za Applove naprave ni med njimi! Sama imam Kindle in vse knjige pač naročam preko Amazona in berem v angleščini! Hja mogoče bo pa kakšen drug založnik naredil kaj za bolj široke množice uporabnikov! Upajmo!
OdgovoriIzbrišiSama sem lastnica iPada, ki sem ga kupila predvsem iz "raziskovanih" razlogov, želela sem namreč spoznati, kako deluje Applov svet, in v tistem trenutku se mi je zdel nakup tablice še najbolj smiseln (čeprav to nikakor ni moja edina naprava, ki jo lahko uporabljam npr. za branje e-knjige, je pa edina Applova).
OdgovoriIzbrišiO ceni nikakor ne bom zgubljala besed, saj vsi vemo, da je neprimerljiva in menda kupuješ uporabniško izkušnjo, ki ti jo omogočajo Applove naprave in storitve.
Po več kot letu svoj nakup označujem kot "zanimiv, a nikakor smiseln", in ga ne bi nikoli ponovila, pa ne bi tukaj šla v vode kritiziranja naprave, ampak predvsem odgovorila na Janezove teze v prispevku, ki se mi zdijo zelo upravičene.
Strinjam se, iPad ni primeren za dolgotrajno branje. Edina plusa vidim v tem, da res kot naprava ni težak in ga ni težko držati v rokah (vendar to velja za veliko tablic), tudi baterije niso švoh. Svetilnost pa je res močna napaka in se ne da primerjati z e-inki. Še manj primeren bo po moje ta novi iPad z manjšim zaslonom. Poleg tega bi težko rekla, da je kvaliteta slike tako bistveno boljša, kot na kateri drugi napravi, da bi dejansko lahko govorili o bolj in manj čitljivem besedilu. Je pa naprava vsekakor zelo hitro odzivna, in ko ga enkrat uporabljaš, se ti zdi marsikatera druga dolgočasno počasna.
Glede cene sem pisala že zgoraj - enostavno so predragi, stroški se večajo tudi ob uporabi, saj v Storu (navkljub nasprotnim trditvam) prav nič ni zastonj.
Moti tudi to, da dejansko uporabo določenih aplikacij omejujejo na posamezne naprave znotraj svojega sistema (še najbolj širok izbor je po moji izkušnji namenjen ravno iPadu). Če že kupim neko stvar, bi preko svojega accounta morala dostopati do nje od povsod, iz vseh naprav - vendar ta teorija iz tehničnih razlogov, ki jih jaz ne znam razložiti (jih je pa zgoraj nekaj omenil Janez) ne drži.
In še glavni minus, ki mene vedno znova jezi - iskanje po iTunes in Storu je zelo - recimo temu nenatančno. Vse, kar ste se naučili o iskanju in brskanju, vam pogosto ne pomaga.
Kot anekdoto bom povedala svojo uporabniško izkušnjo - ob lanskem knjižnem sejmu sem želela kupiti absolutno prvo MK e-knjigo v Storu (Lila Prap, 1001 pravljica, sicer čudovita slikanica, ki je interaktivna v res najširšem pomenu). Slikanice nikakor ni bilo moč najti, bila je narobe naslovljena, zapis o publikaciji nikakor ni vedel, da je zadeva v nekem eksotičnem slovenskem jeziku... sicer sem jo konec koncev kupila, vendar je iskanje vzelo veliko več časa in iznajdljivosti kot pa potem samo uživanje v "listanju" po tej aplikaciji. Bojim se torej, da se morda slovenske knjige po vzoru te prve, ki je prebijala led, prepogosto niti ne bodo iskale in bile najdene v tem ogromnem sistemu. Z drugimi besedami - bojim se, da bodo zgolj tam in da bo potrebno veliko promocije po klasičnih knjigotrških kanalih doma, v Sloveniji (ki, vsaj tako trdijo, ni poceni), da bodo uporabniki sploh vedeli, da lahko to knjigo kupijo ter kje in pod kakšnimi pogoji je dosegljiva.
In še ključno vprašanje - ne, z izjemo dveh slikanic drugih knjig ne kupujem za branje na iPadu. Četudi sem v zadnjem času vidla nekaj zares zanimivih publikacij, ki v tem okolju res čudovito delujejo. En zares čudovit primer je e-verzija knjige Elementi, ki je ravnokar v tiskani obliki izšla pri Tehniški založbi (priporočam z veliko klicaji tudi za poljudno znanje). Na iPadu (angleško verzijo, ne slovenski prevod, da ne bo pomote) smo jo vidli ob nedavnem posvetovanju DBL pri delavnici o e-knjigah in mene je prepričala, take vsebine je res užitek gledat na kvalitetni tablici.
Knjige berem na e-ink bralniku (Pocketbook). Super mi je ravno to, da me ne veže na eno samo trgovino. Opažam pa, da zaradi (ne)obstoječe slovenske ponudbe berem skoraj samo še v angleščini...
OdgovoriIzbrišiPrišla je tudi mnogo bolj primerna rešitev Študentske založbe: Biblos
OdgovoriIzbrišiPrebrala sem si članek in komentarje. Najprej odgovor na komentarje: ne glede na to kakšno napravo kupiš, te bojo poskusili zakleniti v njihov format ali spletno trgovino. Na srečo obstajajo aplikacije, ki omogočajo branje recimo na iPadu v epub, kindle in drugih formatih. Bleščanje zaslona se da nastaviti - svetlost in kontrast. Jaz si zvečer nastavim črno ozadje in dam svetlost na minimum. Znanost pravi da se oči utrudijo takrat ko se morajo v kratkih časovnih intervalih prilagajati na svetlo (zapri zenico) in temno (odpri zenico). Večina ki profesionalno uporablja računalnik je to že ugotovila.
OdgovoriIzbrišiKot odgovor na članek pa mislim da se je Kobe odločil za Italijo, ker ima tam več bralcev. Sprijaznimo se, Slovenija je majhna. In od kdaj v Sloveniji veliko beremo? Vedno poslušam pritožbe da se premalo bere in če se postavi knjige v E obliko bo vsaj bolj pristopna ne glede na napravo in aplikacijo (glej prvi del). Sama sem se dolgo upirala, sentimentalno razmišljala o pravi knjigi, občutek je čisto drugačen, itd. Potem pa smo šli na daljše potovanje z omejitvijo prtljage (Ryan Air seveda) in kar naenkrat je bila ideja o eni majhni napravi kamor lahko daš 10, 20, .... 1000 knjig, zelo privlačna.
Ne glede na format pozdravljam vsak napredek v Slovenskem knjižnem prostoru,
Veronika